ASTRID JANNE NORDE

-

TRID, JAN • 26 • ACTRESS • SN CAST • BLAKE LIVELY

ljubim vonj jutranje kave, vroče dni, sladkorno peno, skuterje, koktelje, visoke pete, ležanje pred televizorjem in početi prav nič. torej pozdravljeni vsi, ki ste se odločili, da boste prebrali moj življenjepis, sem astrid janne norde. ja, kakor ste lahko ugotovili, jaz sem tista igralka, ki igra v tisti priljubljeni seriji, ampak bi s tem življenepisom začela od samega začetka, preden sem dobila vso to mamljivo slavo, bogastvo in kariero. torej ja, ponovno, sem astrid. vem, imam nekako neobičajno ime. a moja starša mislita, da mi še kar pristaja, glede na to, da moje ime nosi pomen lepote in pravičnosti. ha-ha. ne, saj ne, moja starša sta prav v redu. jasno, saj me brez njiju drugače sploh ne bi bilo tukaj in ne bi pisala tega. uh, kako sta se že spoznala? okej, pred slabimi tridesetimi leti, ko je gospodič cameron iz anglije, mlad in neumen, šel na dopust na norveško, je tam spoznal mlado deklino, kakih dvajset ji je štelo, ime ji je pa bilo helga. in tako sta preživela par noči in ugotovila, da sta popolnoma narejena drug za drugega. precej kliše zgodba, ki se je potem v viharno hitrem času prelevila v trenutek, ko je helga zanosila. glede tega je bil gromozanski rompompom in cirkus, ker njeni starši niso hoteli, da vzgaja otroka pri tako mladih letih in nasploh z moškim, s katerim sploh še ni bila poročena in tako naprej in nazaj. ampak ona se ni za to menila in se je odselila od staršev v drugo mesto, blizu stavanger-ja, kjer sta me oba vzgajala. kot otrok sem bila noro radovedna in sem v vsako stvar stikala svoj majhen nosek, preveč sem govorila, malo sem naredila, družila sem se s fanti in večina popoldnevov sem brcala žogo po travniku. po mojem petem letu, je mama rodila še enega fantka, mojega brata kristiana. ko je postal starejši, sva postala nerazdružljiva, resno. vse sva skupaj počela, od sankanja ob zimskih dnevih, do grajenja stolpov iz lego kock, gledanja klasičnih risank, delanja domačih nalog in učenja. skratka, vse, bila sva kot rit in srajca in, če ga v tem trenutku izgubim... ojoj, raje sploh ne razmišljam o tem. hm, na splošno smo bili tista srečna družina, vendar nama s kristianom ni bilo vse postreženo na pladnju. mama je pristala kot vzgojiteljica v bližnjem vrtcu, oče pa igralec v gledališču, naš dohodek ni bil ravno tako velik, a se je dalo živeti. recimo. kot sem omenila, oče je delal v gledališču. včasih, ko sta oba delala, je oče vzel mene in mojega bratca v svoj delovni prostor, ker naju nikamor drugam ni mogel vštuliti in tam sem iz sedežev z velikimi očmi navdušenja opazovala, kako izgleda njegova služba. za razliko od kristiana, mi je bilo to delo vznemerljivo. bilo mi je utopično, ko sem lahko spremljala njihove vaje in, kako so se v vsaki minuti igralci preoblekli, ponazarjali različne vloge in božansko odigrali svoj del. takrat sem vedela, da bi to rada počela in, da je to moja sanjska služba ter da mi bo na kakršenkoli način uspelo. ko sem prišla v puberteto, sem hotela svoje sanje uresničiti, jasno. starši me sicer pri tem niso podpirali in so pravili, da to le redkim uspe in, da sem jaz le ena izmed povprečne črede. mati sem vedno prepričevala, da bi šla na avdicije. prvo sem se pri devetnajstih prijavila za neko vlogo v enem filmu. ni mi uspelo in se spomnem, da sem jokala cele dneve, ko sem to ugotovila *smeh*. nekaj let kasneje sem se prijavila na avdicijo za serijo little wonders. in bila sem sprejeta. noro, kajne? še jaz sem komaj se zavedala, da bom dejansko igrala v seriji, ki je po nekaj sezonah zaslovela. takrat se mi je svet obrnil za tristošestdeset stopnj. vsak dan snemanje, intervjuji, fotografiranje, bogastvo, moje ime v rumenem tisku, slavnostne prireditve, agent vedno ob meni, takšne in drugačne govorice... tega res ne moreš doživeti vsak dan in še jaz ne morem verjeti, da mi je uspelo. ampak dobro, se v veliki meri strinjam s tem, da so mi te sanje vzele vso zasebnost in vsak moj korak lahko, mimogrede, preberete v katerkoli reviji, ki jih prodajajo za vsakim vogalom. govoric, sovraštva je pa toliko, da sem že nehala brati, sicer se bi mi že zdavnaj zmešalo. sicer se to sliši precej klišejsko in jaz sovražim kliše, ampak, če pustimo te slabe plati, iz dna srca ljubim svoj poklic in uživam v tem, kar počnem.
pamparapam, kaj naj še povem? *smeh* življenje mi je prava igra, to je dejstvo. preveč se zabavam, malo manj se sekiram. včasih sem neresna in precej neodgovorna, ampak se trudim to popraviti. veliko govorim, nekateri pravijo, da sem prikupna, hitro se navežem na osebo, mogoče celo prehitro. vedno priskočim na pomoč, pa naj bo ura tri popoldne ali dve zjutraj. rada sem svobodomiselna in obožujem izzive, akcijo, smeh in vse, kar še gre zraven. včasih preveč tekmovalna, otročja, muhasta, se prehitro razjezim za malenkostne stvari, trmoglava, ker pač vedno želim doseči, kar si želim - tipična ovnica sem, sploh ni treba reči.
pa še zadnja tema o kateri bom govorila, ljubezen. moram povedati, da vsi, ki me dobro poznajo, vedo, da čeprav včasih izgleda prav nasprotno, verjamem v tisto pravo ljubezen in, da je to reč, ki vrti naš mali svet in, da bom nekega dne tudi jaz srečala tistega, ki mi bo življenje lahko za vedno spremenil. sicer je pa moje ljubezensko stanje bolj na majavih nogah. tu pa tam ob veliki količini alkohola pade kakšen nenačrtovan seks. včasih kakšno neresno ljubezensko razmerje. včasih me kakšen dečko le izkoristi, da bi ubogi revček dobil slavo. gospoda pravega pa še od nikoder ni slišati, kaj hočem.

LARRA• ABOUT 2 YEARS • PM