VANCE JORDAN DAVIS

-

VJ • 24 • CHIEF FILM EDITOR • SN EMPLOYEES • XAVIER DOLAN

"Greh. Kdo greši? Je to neprijatelj, ki s teboj preliva kri? Je to Veliki Mož s kravato, ki te zatira? Je to nasmejan obraz z zapacanim nožem za hrbtom? Ali le preprost stavbenik? Ne morim. Ne požigam mest in ne pljuvam v obraz. Ko moram, povesim glavo. Svoje delo vedno opravim in, če mi moj Gospod pljune v skledo ga bom pogledal v oči in brez zadržkov rekel: 'Hvala gospod, lahko še enega?'. Le gradim, a ker ovinkarim in ne storim vsega po starokopitni šegi postanem Belcebub jaz. Ne morilec. Ne prekleti krvotoči, le jaz. Sem torej Satan, ker si gradim življenje na tujih opekah? Če je temu tako, zakliči moje ime. Zakliči ga za menoj in obrnil se bom in ti podal roko in se ti prekleto sladko nasmehnil. Sem VJ. Vance Jordan Davis. Lucifer. Mamon. Leviatan. Asmodej. Amon. Belcebub. Satan. Palačo si gradim visoko v višave in zrem nate z viška. Ponašam se s Saligo... in ti si?"


Pri Severidu se je zaposlil pred slabimi tremi leti, še kot študent informacijskih znanj v Sacramentu. Glavni sestavni del sramovanja vredne farse, ki je bilo njegovo pripravništvo, je bržkone bilo prinašanje premastnih krofov in rogljičkov tistemu zavaljenemu kastratu od bika, Derrecku Maywetherju, odgovornemu uredniku serije, ki je bila, skoraj presenetljivo, celo bolj pocukrana kot Maywetherjevih lic, "Silvia". Rekel bi, da je bila gledanost serije višja od Derreckovega nivoja holesterola, vendar mu laganje nikoli ni bilo pri srcu..., kar pa nikakor ni pomenilo, da ni lagal. Pogosto in naglas. Ko igralci Silvie končno niso podaljšali pogodb za 13. sezono, in so jih enega za drugim, s Hladilnikom-na-nogah na čelu, odstavili, pa se je za VJa vse spremenilo. Končno je njegovo delo prišlo do izraza. Nanj so naenkrat padale pohvale, in postalo je - prej dejstvo, kot popularno mnenje - da produkcija na SNju že leta ni bila boljša. In z mladostjo pride naivnost. Ko se je ponudba odprla, je na vrat na nos skočil v medvedjo past, ki so mu jo skovali SNjevci. To niso bili Derrecki v kravatah. Bili so hijene. Bili in še vedno so. Past je bila pogodba, polna drobnega tiska, in dobro zloženih besed, ki so sprva laskale, kasneje jemale. Tako se je takoj po dokončanem študiju znašel na mestu montažerja, "odgovornega za zvok, sliko in posebne učinke." Mesto, ki bi ponavadi zahtevalo najmanj tri ljudi. S kravato so mu naredili zanko in skoznjo potisnili njegovo glavo. Zdaj ni imel druge možnosti, kot da je čakal, da ga obesijo. Obtičal je. Obtičal je v grozno naporni službi s posmehovanja vredno plačo (glede na delo), za nedoločen čas, hijene pa so mu obljubljale, da se - ob primeru izdaje - ne bo nikoli več zaposlil pri veliki televizijski hiši ali filmskem podjetju v LAju. Pri Severidu so bili vplivni in vse skupaj je bilo tveganje, ki ga VJ ni mogel reskirati. Konec koncev je končal fakulteto z najboljšimi odličji in, če prav je bil le špeglar za računalnikom, je imel željo, ki so mu jo lahko omogočili zgolj tukaj. Ni nameraval večno gledati v ekran. Ni več mogel TRPETI, da drugi žejejo njegovo slavo. Ko bo prišla priložnost, bo sam postal hijena. Plezal je po korporacijski lestvi dovolj dolgo, da je prišel na mesto glavnega montažerja, a to je bilo vse, kamor ga bo to kadar koli prineslo. Potrebno je bilo potegniti nekaj niti, in na srečo je že od malega bil pravi ventrilokvist.

Če hočeš zgraditi Italijo, moraš najprej porušiti Rim. Vse skupaj se je začelo le z majhnim blogom. sninsider.com je bil sprva nedolžna spletna stran, na kateri je potekal prej debatni klub o uspešnih serijah na Severidovem omrežju. A bolj, kot so ga možje z vrha jezili, je stran kar rasla in rasla. VJ je sam postal THE INSIDER. Kot montažer je pogosto ostajal v službi v poznih urah in svojega nosu in tišlal le v laptop. Skrival se je za vrati na sestankih scenaristov. Vohunil je za režiserji in izkopal je vse prej kot lepe stvari. A ljudje so živali. Hoteli so več in SN insider se je počasi začel prelivati iz črnega podzemlja v rumene višave. Pisal je o osebnih problemih televizijskih največjih zvezd in, moral si je priznati - dotok denarja je bil večji, kot ga je pričakoval. Za razkritje seksualnosti Petra Oregona je na njegov račun pritekaklo mnogo donacij, ki so skupaj znesle preko pet tisočakov. Za video pijanega Jamesa Navarra je anonimnež odštel deset velikih in naslednji dan je video zaokrožil po svetu. Na forumski sekciji INSIDERJA se je celo zbirala skupina, ki so bili pripravljeni financirati 50 tisoč dolarjev za skrito kamero pod tušem Avery Collins, vendar se VJ v to ni bil pripravljen spuščati. Z vsemi zaposlenimi se je namreč precej dobro razumel in VJ je, kljub vsem grehom, ki naj bi jih ali jih naj ne bi zagrešil, bil prijazen in odprt človek. Vsaj z ljudmi, ki so bili takšni do njega, če prav se sta se njegov srd in pohlep včasih odražala v njegovih besedah. Njegov humor je bil temen kot njegova figurativna duša, ki naj bi si jo tako onečastil s svojim početjem, in s tem je včasih odvračal ljudi. Pač ni prenesel bebcev, ki niso bili na njegovem nivoju. In tako je počasi rušil svoje sužnjarje in rasel. Čakal je le, da se bo lahko s hijenami spogledal iz oči v oči.

SNAKE • 5+ • MAH PM IS GOOD